Gozd, rastline in živali v Udin borštu

Vegetacija Udin boršta

Ugodni ekološki pogoji so omogočili, da je gozd že v preteklosti prekrival veliko večino Udin boršta. Tudi danes strnjeni gozdovi na tem območju, ki leži v predalpskem fitogeografskem pasu, obsegajo okrog 1.300 ha strnjenega gozda oziroma skoraj 80 % celotnega površja. Udin boršt je s tem eden največjih površin nižinskega gozda v osrednji Sloveniji.

A če so še v 17. stoletju med drevesnimi vrstami prevladovali mogočni hrastovi in gabrovi gozdovi, pa se je pozneje to korenito spremenilo. Zaradi izbiralne sečnje in steljarjenja v preteklih stoletjih so se rastišča v Udin borštu zelo osiromašila. Nad konglomeratno kamnino se poleg tega nahaja izprana psevdoglejna prst, luvisol na konglomeratu, ki je z organskimi hranili in humusom precej revna prst. Zaradi tega ter kislih tal je Udin boršt danes porasel pretežno z borovim gozdom in v podrastju z borovničevjem (združba rdečega bora in borovnice). Precej pa je tudi domačega kostanja in umetno nasajene smreke. V manjši meri prekrivajo Udin boršt združba bele jelke in okroglolistne lakote, združba bukve in rebrenjače, hrast graden ter združba navadnega gabra in črnega teloha. V podrasti prevladujejo praproti in borovnice.

Drugačne gozdne združbe so le na gozdnem robu in po dolinah potokov. Tam je pestrost drevesnih vrst precej večja.

V podrastju Udin boršta oziroma v drugih habitatnih tipih, kot so mokrišča, močvirja in jame, naletimo še na številne druge rastlinske vrste. Na vhodu v jamo Arnešova luknja, kjer vladajo posebni ekološki pogoji, uspevajo nekatere zelnate trajnice, npr. krvomočnica, penuša (Cerdamine amara) in mahovi, npr. Marchantia polymorpha. Nasprotje temu območju je močvirnat svet južno od Strahinja, napojen z izviri, ki pritekajo iz spodmolov in jam. V zamočvirjenih izvirih med šotnim mahom najdemo rosiko in mrzličnik. Poleg tega v Udin borštu najdemo tudi številne preslice, kalužnice, brogovito, šmarnice, resje in orhideje.

Vzdolž konglomeratne stene nad območjem, imenovanim Štucelj nad Naklim, je rastišče termofilne vegetacije. Travnate obronke, ki so jih še pred nekaj desetletji kosili za steljo, danes počasi zarašča gozd.

Gozdni rezervat Kriva jelka

Gozdni rezervat Kriva jelka s površino 10,22 ha leži približno 4 km zahodno od Golnika nad Kranjem. Spada med gozdove s pragozdnim značajem, v katerem so vidne sledi človekovega gospodarjenja (gozdne vlake, poseki). Od leta 1979 je ta del gozda načrtno prepuščen naravnim procesom. V njem zasledimo vse razvojne stopnje, od mladih in zrelih do odmrlih dreves. To omogoča gozdnemu ekosistemu stabilnost in odpornost pri stohastičnih dogodkih, ki nepričakovano spreminjajo življenjske pogoje za rast in razvoj gozda ter povečuje njegovo samoohranitveno sposobnost. Še posebno pomembno vlogo imajo razkrajajoča drevesa, ki zagotavljajo stalen in počasen dotok hranil vsem ostalim vrstam. Gozdni rezervat Kriva jelka predstavlja »učilnico narave«, v kateri lahko raziskujemo razvoj rastlinskih in živalskih vrst in njihovo soodvisnost. Poleg tega lahko spoznavamo, kaj vzdržuje vitalno moč gozda, zaradi katere se je sposoben nenehno prilagajati in ohranjati samega sebe. Narava je s pragozdom ustvarila trajen, samoohranjevalen, samopopravljiv gozd, ki za razliko od gospodarskega gozda ne potrebuje nenehne pomoči. Na srednje globokih kislih rjavih tleh na peščenjaku in skrilavcu uspevajo naslednje vrste: smreka (35 %), rdeči bor (19 %), jelka (14 %), bukev (13 %), hrast (11 %), kostanj (5 %), gorski javor, veliki jesen, negnoj, vrba in ostale vrste skupaj (3 %).

Na zahodnem dostopu v rezervat od leta 2012 obiskovalce pozdravi ter jim ponudi sožitje velika gozdna roka, na informativnih tablah ob njej pa se lahko seznanijo z podatki o rezervatu in pravili njegovega obiskovanja.

Živali v Udin borštu

Živalstvo Udin boršta je pisano in raznoliko, kar lahko pripišemo številnim različnim življenskim okoljem (habitatom), ki jih na tem območju najdemo – poleg gozdnih še podzemne jame, mokrišča in potoke. Med površinsko favno nevretenčarjev so najpogostejši mehkužci (polži), pajkovci, pajki, stonoge in žuželke (hrošči, metulji), medtem ko so med vretenčarji pogosti dvoživke (žabe, krastače), plazilci (kuščarji, kače), sesalci (srna, poljski zajec, kune: kuna belica, hermelin, mala podlasica, dihur, jazbec, lisica, jež, krt, miši, rovke, voluharice itd.), ptice (penice, drozgi, ščinkavci, srakoperji, strnadi, golobi, poljske kure, vrani, ujede, sove itd.).

Sprememba gozdnih združb ter pretirana lovska dejavnost v preteklosti sta vplivali na površinsko živalstvo. V Udin borštu in na njegovih obronkih največkrat srečamo srnjad, lahko pa nas presenetita tudi divji prašič in jelen. Od zveri se v Udin borštu nahajajo jazbec, kuna in lisica, opazili so tudi dihurja. Številčnost lisice se po valu stekline povečuje. V porastu je prav tako stalež kun, predvsem kune belice, ki svoj življenjski prostor najde tudi v strnjenih naseljih. Med zaščitenimi vrstami sesalcev se tukaj najdejo veverica, hermelin, dihur in občasno celo divja mačka. V bližini Udenboršta je bila pred leti v potoku Golnišnica prisotna vidra, nazadnje so jo opazili v potoku ob reki Bistri.

Številčnost poljskega zajca je močno ogrožena, predvsem zaradi vplivov preintenzivnega kmetijstva. Prav tako so ogrožene poljske in gozdne kure, medtem ko stalež jerebice iz leta v leto niha.

Številčnost gozdnega jereba je v zadnjih letih močno upadla, najdemo pa v Udin borštu rastišče divjega petelina. Spet po drugih podatkih so lovci v preteklosti res občasno sledili ali videli obe ptici, a naj jih v Udin borštu danes žal ne bi bilo več.

Med ujedami sta najpogosteje opažena kanja in kragulj, v času selitve pa lahko vidimo še sokola selca, lunja, postovko in nekatere druge ujede. Močvirski travniki so pomembni zaradi gnezdišč močvirskih ptic, številne so tudi ptice pevke. Pogosto namreč lahko slišimo pesem ščinkavca, črnoglavke, kobilarja, rumenoglavega kraljička in drugih, bolj na gozdni rob vezanih vrst. Tukaj prebivajo tudi druge tipične gozdne vrste ptic: črna žolna, veliki detel, brglez, drevesni plezalček, številne sinice, skobec, lesna sova Na površini najdemo številne kačje pastirje, tu in tam še celo potočne rake. V potokih so nekatere avtohtone vrste rib: potočna postrv, mrena, kapelj. Lovci so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zajezili Želinjski potok. Tako je nastal račnjak, kamor so naselili avtohtono vrsto male divjadi, raco mlakarico. Nekaj let kasneje so ribiči uredili še en jez, s čimer je nastalo še eno jezerce, v katerem so ribiči naselili oz. gojijo neavtohtone vrste, kot so krap, linj, klen in amur, rdečeoka in rdečeperka. Ob vodah lahko opazimo tudi belouško in goža, v mnogih lužah in v jezercih tudi žabe. Tipičen in ob deževju zelo številčen prebivalec Udin boršta je navadni močerad. Zelo mu ustrezajo potoki, kjer odloži jajčeca in se razvijejo ličinke.

Nekaj posebnega je zaradi kraškega površja zagotovo podzemeljsko živalstvo Udin boršta, ki pa je za zdaj zelo slabo raziskano. Med vsemi jamami, ki so na območju Udin boršta, so zgolj za štiri jame objavljeni podatki o jamski favni. V jamah so bili največkrat opaženi pajkovci, raki enakonožci (izopoda), jamski hrošči, dvokrilci, kobilice, močeradi in netopirji. V literaturi je zapis tudi o človeški ribici Proteus anguinus, ki naj bi živela v podzemeljskih vodah Udin boršta.