Vasi okrog Udin boršta

Ožje območje zakrasele terase Udin boršta razen redkih gradišč iz obdobja železne dobe (Arhovo gradišče na Dupljami, Klemenčkovo gradišče v bližini Letenic in gradišče Štucelj nad Polico pri Naklem) ter obrambnih postojank iz antične dobe ni bilo poseljeno. Prve vasi so se ob stiku Udin boršta z rodovitno ravnino začele pojavljati šele okoli 12. in 13. stoletja. V tistem času so začeli krčiti gozd, ki je do takrat pokrival ozemlje severno od Kranja. Gručaste vasi in obcestna naselja se po lokaciji od 18. stoletja do danes niso bistveno spremenila.

Nekatera imena vasi odražajo povezavo prebivalcev z Udin borštom. Na območju Udin boršta na nepropustnih kamninah v vzhodnem in severnem delu se pojavljajo tudi močvirnata tla, kar nakazuje tudi ime naselja Mlaka. Z vodo so povezane tudi Žeje, le da v tem primeru nakazujejo umanjkanje vode. Ime Duplje je povezano z jamami, podobnimi »dupljam, v katerih bivajo ptiči« (Valvasor, 1689). Vrhovnik in Koblar (1885) menita, da je z jamami povezano tudi ime vasi Strahinj, ki naj bi prihajalo od besede strohol, kar naj bi pomenila votlo deblo, s čimer pa se ne strinja Bezlaj (1995), ki izvor imena Strahinj povezuje s strahom. Cegelnica je povezana s krajem, bogatim z ilovico, kjer so žgali opeko. Kos (1960) izpeljuje ime zaselka Novake kot kraj, kjer so zaselek uredili na izkrčeni zemlji, ime Tenetiše pa se po njegovem nanaša na kraj, kjer so lovili s tenetvami (to so lovske mreže).

Za vse vasi v okolici Udin boršta je značilno, da se manjša delež kmečkega prebivalstva, saj se zaradi ugodne prometne lege danes večina prebivalstva s tega območja vozi na delo v Kranj in Ljubljano. Sprememba strukture prebivalstva v vaseh ob Udin borštu posredno vpliva tudi na rahlo zmanjšanje površine gozda na račun pozidave, ki v zadnjem času predstavlja vse močnejši pritisk. Hafnarjeva (2007) ugotavlja, da se je površina gozda na jugovzhodnem delu zmanjšala za 30 ha, po drugi strani pa se je nekaj površin zaraslo v osrednjem delu in ob potoku Mlinščica.

Udin boršt (vojvodin boršt oziroma gozd) je svoje ime verjetno dobil po nadvojvodi Karlu V. (1564–1590), ki je gozd upravljal in nadzoroval. Kos (1960: 65) razlaga, da je »boršt prvenstveno tisti gozd, ki je bil iz obče uporabe izločen ali prepovedan.« V srednjem veku je bil gozd dostopen le grajski gospodi, ki ga je uporabljala za lov. Ostali so smeli les voziti le z vojvodovim dovoljenjem. Prav tako je bilo strogo omejeno drvarjenje, steljarjenje in nabiranje gozdnih sadežev (Ravbar in Prelovšek, 2005). Sčasoma pa je nadzor popuščal in okoliški kmetje so si v začetku 19. stoletja gozd prisvojili.

V življenju domačinov iz vasi okrog Udin boršta je le-ta odigral pomembno vlogo. Na zakraselem območju padavine ponikajo v podzemlje in na dan zopet prihajajo v obliki izvirov. Pomembnejši izviri na območju Udin boršta so: stalni izvir v Arneševi luknji, izvir Dupulnek, izvir pod vhodom v jamo Velika Lebinica, izvir Strahinj, izvir pod vhodom v jamo Kadunčev studenec ter dva večja in številni manjši izviri ob Želinjskem potoku. Izviri so nekoč domačinom predstavljali pomemben vodni vir, na kar nas še danes opominjajo vaška korita (npr. korito v Zadragi, v Zg. in Sp. Dupljah ipd.).

Kraške jame  so na drugi strani domačinom večkrat v zgodovini nudile skrivališče in zatočišče. Tako tudi Valvasor navaja v svoji znameniti Slavi Vojvodine Kranjske (1689), da so se v "Felsen - Grotte bei Duplach" ali Arnešovi luknji domačini pogosto skrivali pred Turki. Jame kot skrivališča so bile pomembne tudi kasneje, ko je turška nevarnost prenehala (npr. pod Francozi, med NOB).

Vasi okrog Udin boršta so naslednje:

• Žiganja vas
• Zadraga
• Zgornje in Spodnje Duplje
• Strahinj
• Naklo
• Kokrica
• Tenetiše
• Goričami
• Letenice
• Novake
• Križe
• Sebenje