• slovensko
  • english
  • german
 

Koledar dogodkov

 
 

Vremenska napoved

Ribolov

Na širšem območju Udin boršta so možnosti za ribolov na Tržiški Bistrici, na reki Savi ter ribnikih Žeje, Race ter bobovških jezercih. Zaradi posebnega statusa in deloma neurejenih (lastniških) razmerij je priporočljivo, da se pred ribolovom na ribnikih Race ter bobovških jezercih o trenutnem stanju predhodno pozanimate pri Ribiški družini Kranj.

Tržiško Bistrico s pritoki, reko Savo od  izliva Tržiške Bistrice do jezu v Majdičevem kanalu s pritoki ter ribniki Žeje ribiško upravlja Ribiška družina Tržič. Te vode, ki so namenjene tudi športnemu ribolovu, so izrazito salmonidne, naseljene s potočno postrvjo, šarenko in lipanom. V Savi pa kraljujejo tudi kapitalni sulci.


Tržiška Bistrica
Tržiška Bistrica je 27 km dolga reka, ki izvira nad naseljem Jelendol v Karavankah (1460 m.n.m.) nedaleč od slovensko-avstrijske meje, teče skozi Tržič in se v bližini Podbrezij kot levi pritok izliva v Savo (370 m.n.m.). Njeno porečje meri 146 km² in je bogato z ribami, prevladujejo postrvi.

Tržiška Bistrica je lovna od mostu nad gradom v Jelendolu do izliva v Savo. Mošenik in vsi drugi njeni pritoki so gojitveni potoki, ribiški gojitveni rezervati pa so tudi vsi vodni kanali in grape.

Pravico do ribolova v revirju Tržiška Bistrica, ki je v upravljanju RD Tržič, si pridobite z nakupom ribolovne dovolilnice. Pred tem pa se morate seznaniti s pravili izvajanja ribolova.

Več o ribolovu na Tržiški Bistrici na: http://www.rdtrzic.si/index.php?refID=1106

Informacije o prodajnih mestih za ribolovne dovolilnice: Prodajna mesta dovolilnic RD Tržič

 

Ribniki Žeje
Ribnika v Bistrici pri Naklem vse leto omogočata ribiška doživetja za izkušene ali ljubiteljske ribiče in družine. S tremi ribniki v skupni velikosti cca. 1,5 ha, upravlja Ribiška družina Tržič. V letu 1998 je bil tu zgrajen tudi ribiški dom, ki je zaradi okusnih ribjih specialitet priljubljena točka med številnimi obiskovalci. 

V dveh ribnikih je možen lov krapa, linja, ščuke, smuča, tolstolobika in ribjega drobiža, v ribniku postrvi pa je možen tudi lov šarenke. Ribolov je dovoljen v spodnjih dveh ribnikih, pravico zanj pa si pridobite z nakupom dnevne ribolovne dovolilnice ter ob upoštevanju določenih pravil glede časa in načina lova.

Več o ribolovov na ribnikih Žeje na: http://www.rdtrzic.si/index.php?refID=1023

Informacije o prodajnih mestih za ribolovne dovolilnice: Prodajna mesta dovolilnic RD Tržič


Ribnika Race (Račnik)

Skozi osrednji del Udin boršta se v številnih meandrih vije Želinjski potok, ki izvira v osrednjem delu nizke planote Udin boršt in se pri Tenetišah, po približno 5 km, izliva v Parovnico - Rupovščico. Del toka, v tem za ribiče gojitvenem potoku, so ribiči ter lovci zajezili in nastala sta slikovita ribnika Race. Začetno zajezitev so v šestdesetih letih 20. st. ustvarili lovci za gnezdišče rac, po dogovoru pa je Ribiška družina Kranj povišala nasip in nastalo je še umetno jezerce z dolžino okoli 120 m in širino 70 m. Gladina je na koti 424 m/nadmorske višine, največja globina pa dosega okoli 2,5 m. Poleti se voda ogreje do 25 C, pozimi pa je več mesecev zamrznjeno.

Med ribami v ribnikih so pred vlaganjem krapov in tudi linjev prevladali kleniči in kleni, pa tudi potočnice. V vodo so večkrat prinesli tudi rdečeoke in rdečeperke. V jezeru je tudi nekaj amurjev in ščuk. Vse te ribe v različni številčnosti sedaj živijo v ribnikih in so tudi ribolovne, razen potočnic. Z ribnikoma upravljata Ribiška družina Kranj ter Lovska družina Udin boršt. Kot za vse ostale ribiške revirje, je tudi tu za ribolov potreben nakup ribiške dovolilnice

Na zgornjem ribniku so poleg rib najštevilčnejše ''domačinke'' race mlakarice. Kljub globini le do 2,5 m ter velikemu nihanju temperatur so jih za domovanje vzele še krastače, žabe, pupki, številne močvirske rastline …

Dostop iz Nakla: Dostop iz Nakla je možen od gostišča Bolero, nato pod avtocesto in preko naselja Cegelnica (skupaj 2 km). Druga možnost je pot iz Strahinja, od koder je do ribnikov okrog 1,5 km.

Dostop iz Kranja: Dostop iz Kranja je možen z odcepa od ceste Kranj - Golnik pred Tenetišami, od koder po približno 2,5 km makadamske gozdne ceste, mimo nekdanjega smetišča kranjske komunale, prispemo do spodnjega ribnika.

Več o pravilih ribolova na ribnikih Race:  Pravilniku o ribolovnem režimu v vodah Ribiške družine Kranj (RD Kranj)

Informacije o prodajnih mestih za ribolovne dovolilnice: Prodajna mesta ribiških dovolilnic RD Kranj

Jezerca na Bobvku
Jezerca Čukova jama, Ledvička in Krokodilnica na Bobovku so nastale  po zalitju nekdanjega glinokopa. Po površini je največje jezero Krokodilnica, za njo Čukova jama, najmanjše jezero pa je Ledvička. Leži vzhodno od Krokodilnice vendar je danes močno zaraščeno z ločjem in ostalim rastlinjem, zato je jezerce slabo vidno. Območje glinokopa je obsegalo približno 9 ha, od tega je vodnih površin 4 ha. Po zaprtju so obrežje hitro obrasle številne rastline, značilne predvsem za močvirne predele. Na tem območju so kasneje odkrili preko 230 vrst rastlin, ker pa je območje mirno in tiho, je začelo privabljati živali, predvsem ptice, ki so našle v ločju in krošnjah dreves zavetje zase in za svoja gnezda.

Danes je za kotiček spokojnosti za ljubitelje narave stalno ali občasno domovanje za več kot 110 vrst ptic. Nekatere so tu stalno, druge le v določenem letnem času, nekatere pa se ustavljajo le na poti na jug ali povratku. Skupno pa so do sedaj na tem območju opazili celo 140 vrst ptic!

Ob kopanju gline so tu našli ostanke mamuta, enega največjih ledenodobnega sesalca. Danes nanj spominja skulptura na rondoju na Kokrici

Jezerca so že vse od nastanka zelo priljubljena ribiška točka, ne nazadnje zaradi bližine Kranja. Na še precej daljšo ribjo ''zgodovino'' tega območja pa so pokazala izkopavanja iz leta 1965. Takrat so tu našli fosilne ostanke jate kleničev na globini 8 m. Stari naj bi bili okrog 180.000 let!

V jezercih danes živi tudi več vrst avtohtonih in tujerodnih rib kot so: ščuka, krap, navadni ostriž, rdečerepka itd. Ribiška družina je za potrebe ribolova v preteklosti vsako leto vložila do 2000 krapov, na žalost pa se je v jezercih naselil tudi beli amur. Ta vrsta ribe odstranjuje in uničuje podvodno rastje in ločje, ki preskrbuje jezerca z kisikom. Ker ga je že tudi precej uničili, lahko govorimo že o naravni škodi in nevarnosti za obstoj ekosistema v jezercih.

Zaradi omenjenih ornitoloških, paleontoloških in drugih posebnosti je bil leta 1981 sprejet odlok občinske skupščine Kranj o zavarovanju jezerc z okolico v Bobovku pri Kranju, jezerca pa so bila razglašena za naravno znamenitost.

Več informacij o možnostih ribolova v jezercih Bobovek: Ribiška družina Kranj - Kontakti

Kontakti za več ribiških informacij
Za več informacij o ribolovnih revirjih, pravilih ribolova, dovolilnicah ter drugih ribiških vprašanjih, se obrnite na obe ribiški družini s tega območja:

Ribiška družina Tržič
Ročevnica 61
4290 Tržič
E: janko.troha1@siol.net
I: http://www.rdtrzic.si
M: 041 63-66-46

Ribiška družina Kranj
p.p. 75, 4001 Kranj
E: info@ribiskadruzinakranj.si
I: www.ribiskadruzinakranj.si
M: 041 653 172 (predsednik) ali 041 653 171 (ribiški gospodar)